KO SE SNEG SPREMENI V LUŽO

Lovljenje snežink z jezikom, snežaki in sankanje po blatnem hribu… vse to smo kot otroci počeli, ko je zapadel sneg. In čeprav je to še vedno prva misel, ki se utrne nekaterim na dan, ko se prebudijo v zasneženo jutro, je realnost mnogih popolnoma drugačna.

Prva stvar na katero večina pomisli, je zamuda, ki jo bodo zaradi upočasnjenega prometa imeli v službi in v šoli. Pritožujemo se nad zamudo avtobusa, nad zastoji na cesti in nad neopluženimi pločniki. V snegu ne vidimo več otroške igre, temveč oviro, ki nam preprečuje čim hitrejšo pot do cilja.

Otroški vrišč, ki ga slišimo z igrišča, nam ne več ogreje srca, temveč nas moti in nam otežuje delo. In ko se vračamo domov, stopamo hitro, da ne vidimo snežakov in otrok, ki brezskrbno vsepovprek mečejo kepe.

Preklinjamo promet in avtobuse, ki zamujajo. Otroke, ki brezskrbno tečejo mimo nas in nas ponesreči poškropijo, ko stopijo v lužo. Preklinjamo nove čevlje, ker so spuščali vodo in seveda sami sebe, ker smo doma pozabili dežnik.

In komaj čakamo, da pridemo domov, da se naše življenje končno spet lahko vrne v ustaljene tirnice vsakdanje melanholije.

A kaj bi bilo, če bi se ozrli okoli sebe? Če bi se zjutraj zbudili z nasmeškom na obrazu, ker je končno tudi pri nas pobelilo sive ulice. Če bi si obuli škornje in namesto, da bi iskali suh del pločnika, hodili po snegu in brezskrbno bredli po lužah kot majhni otroci. Če bi doma zanalašč pustili dežnik in bi z jezikom lovili od vseh izpustnih plinov umazane snežinke. In tako bi se morda vsaj za kratek trenutek zopet počutili žive.

Kajti svet okoli nas je lahko tudi lep in stvari, ki našo vsakdanjo rutino vržejo s tira, niso vedno nujno slabe, samo nanje je treba pogledati z drugega zornega kota – skozi oči otroka.

Kajti v očeh otroka je vse lažje. Kaj za to, če zamudiš avtobus; medtem ko čakaš na naslednjega, naredi majhnega snežaka. In ne jezi se, če se ti zmočijo nogavice; sedaj lahko brez skrbi skačeš po lužah. In če te na poti domov po pomoti oplazi kepa, ne jezi se; vrzi tudi ti eno nazaj.

Ni treba, da je svet tako črno bel. Ko se sneg spremeni v lužo, ne preklinjaj, temveč zabredi vanjo z navihanim otroškim nasmehom na obrazu.

#TENYEARSCHALLENGE

V zadnjih dneh je splet poplavila kopica starih fotografij v poklon tako imenovanemu #tenyearschallenge. In čeprav se je valu teh fotografij uspela izogniti le peščica, se mi zdi vseeno primerno razložiti ta fenomen, ki je obnorel svet.

#Tenyearschallenge je spletni izziv, kjer zvezdniki (pa tudi navadni smrtniki) objavijo fotografijo (ali več) izpred desetih let in jo pospremijo z motivacijskim opisom. Največkrat v njem primerjajo svoje življenje danes s tistim izpred desetih let in pri tem seveda ne pozabijo izpostaviti svojega trdega dela in uspeha, ki so ga kot posledica le-tega poželi.

Seveda s tem ni nič narobe, ravno nasprotno. Veliko ljudi je ob spremembi, za katero so videli, da se lahko zgodi v desetletju, dobilo motivacijo in nov zagon za novo leto. A kot vsako stvar, so tudi ta »izziv« ljudje hitro pričeli izkoriščati za razkazovanje svojega bogastva in tako nehote odprli novo debato: je ta »izziv« res vreden naše pozornosti?

Je razkazovanje dragih avtomobilov in razmetavanje z denarjem res nekaj, kar bi mi kot družba morali podpirati? Se ne na svetu dogajajo pomembnejše stvari vredne naše pozornosti?

In zato so kot odgovor na ta izziv razne organizacije pričele osveščati ljudi o segrevanju ozračja, taljenju »večnega« ledu na polih in stradanju živali, ki tam živijo.

10yr chlng

 

Žalostno, da splet prej preplavijo fotografije zvezdnikov iz otroštva kot pa okoljevarstvene kampanije. A žal je to družba, v kateri živimo. In še vedno si zatiskamo oči pred kruto resnico – čas teče, ura tiktaka, tako nam kot Zemlji. Je res potreben spletni izziv, da se zavemo sprememb, ki jih povzročamo v okolju?

 

SREČNO NOVO LETO

Srečno novo leto!

Besede, ki smo jih v preteklih dneh neštetokrat slišali in večkrat tudi izrekli, ne da bi sploh pomislili zakaj.

V svoje domove smo sprejeli prijatelje in znance, ki so k nam prišli zgolj z namenom, da nam voščijo sreče in zdravja v letu 2019. Mnogi so se celo več mesecev pripravljali na najdaljšo noč v letu in za praznovanje le-te porabili ogromno denarja. Čeprav je glavni krivec za to seveda (kot za vse) sodobna potrošniška družba, se je prihod novega leta praznovalo že od nekdaj.

Mnogi pa sicer silvestrska praznovanja dojemajo kot nekaj nepotrebnega in nepomembnega. Seveda jim tega ni moč očitati, kajti ura odbije polnoč, leto 2018 zamenja leto 2019 in naslednje jutro sonce vzide prav tako, kot je prejšnji dan. In krog se vsako leto znova ponovi.

A za nekatere nov dan v novem letu pomeni priložnost za pogled v preteklo leto in za refleksijo. V tem času se ljudje radi spomnimo svojih malih zmag, velikih uspehov in seveda smo lahko ponosni na vsako oviro, ki smo jo premagali. Če pa nam preteklo leto ni pokazalo milosti in se je usoda neprestano poigravala z nami, nam vstop v novo leto ponuja ogromno možnosti za nov in svež začetek.

Konec starega in začetek novega leta sta tudi čas, ko si postavljamo novoletne zaobljube, na katere po navadi pozabimo še preden se januar prevesi v februar. Te zaobljube se iz leta v leto ponavljajo. »V novem letu bom pričela jesti bolj zdravo.« »Več se bom gibala in redno bom telovadila.« »Ne bom več jedla hitre hrane.« In čez mesec ali dva pozabimo na vse, kar smo si obljubili, saj v resnici že prej vemo, da naše zaobljube niso uresničljive.

A novoletne zaobljube lahko izkoristimo tudi kot priliko za nove izzive in za to, da postanemo boljši ljudje. Naj bodo naše zaobljube uresničljive, a hkrati naj nam predstavljajo izziv in naj ob uresničevanju le-teh delamo dobro zase, za okolje in za ljudi, ki nas obdajajo.

V novem letu ne mečimo več petard. V trgovino hodimo s svojo vrečko in namesto s svojim avtom pojdimo s kolesom, peš ali z javnim prevozom. Pomagajmo ljudem v stiski. Preživimo več časa v družbi domačih in več časa posvetimo dobrim prijateljem. Namesto gledanja filma, pojdimo raje na sprehod. Preživimo več časa zunaj ob opazovanju narave, saj bomo le tako spoznali njeno pravo moč in lepoto. Predvsem pa imejmo radi. Naše življenje in same sebe. Ljubimo z vsem srcem in z nasmehom na obrazu se spomnimo ljudi, ki so nam življenje zaznamovali v preteklosti.

V novem letu vam želim veliko uspehov in zmag nad samimi seboj, saj so te edine, ki resnično štejejo. In seveda obilo prebedenih sončnih vzhodov in opazovanja vrednih sončnih zahodov.

Naj bo 2019 vaše.