STUDENTS OF… STRASBOURG

ŽIVLJENJE V SREDIŠČU EVROPSKE UNIJE IN PROTESTOV

Pogovarjala sem se z Lanom Kajtnerjem, dvajsetletnim Slovencem, ki sicer že 6 let živi v Franciji, v Strasbourgu. Obiskuje fakulteto Strasbourg School of Management, kjer študira podjetništvo. Poleg študija podjetništva, ki je tudi ena izmed njegovih strasti, se ukvarja še s športom, zelo pa se zanima tudi za ekologijo. Njegov cilj je ustanoviti svoje podjetje na tem področju, s čimer bi svoje dve strasti združil v eno.

V spodnjem pogovoru sva se dotaknila predvsem teme ekologije in na tem področju sva ugotovila nekaj razlik in tudi podobnosti med Ljubljano in Strasbourgom. Vabljeni k branju!

Študiraš in živiš v Franciji v Strasbourgu, sicer pa si iz Slovenije. Kdaj si se preselil in kako je ta odločitev vplivala na tvoje šolanje?

V Strasbourgu živim od poletja 2013. Kar se šolanja tiče, sem bil sprva zaskrbljen, saj ob selitvi nisem znal francosko. Imel pa sem srečo, da sem bil sprejet na Evropsko šolo (European School of Strasbourg), kjer sem se lahko šolal v treh jezikih. Večina predmetov je bila v angleščini, nekaj predmetov v francoščini, poleg tega pa sem se učil tudi nemško. Tako sem izboljšal svoje znanje angleščine in nemščine ter se hitro naučil tudi francosko.

Danes študiram podjetništvo na Strasbourg School of Management (École de Management de Strasbourg).

Življenje v Franciji je močno spremenilo moj pogled na svet in mi dalo več širine. Naučil sem se tudi ceniti raznolikost in začel sem se zavedati pomena znanja tujih jezikov. Drugo leto jeseni pa se želim vpisati na Masters (op. magisterij) v kateri drugi državi, po možnosti angleško govoreči.

Kakšne so možnosti za študentsko delo v Strasbourgu oz. v Franciji nasploh? Kaj pa možnosti za (dobro) zaposlitev takoj po študiju?

V Strasbourgu je na voljo veliko možnosti za študentsko delo. Sam sicer dela še nisem iskal, a zelo pogosto vidim, da iščejo študente, še posebej za delo v trgovinah, barih in pekarnah.

Kar se tiče zaposlitve takoj po študiju pa mislim, da je sistem v Franciji zelo dobro organiziran. Večina študijskih programov ima predviden čas za opravljanje prakse, ki je obvezen del učnega programa. To omogoči študentom, da si pridobijo praktične izkušnje in jim olajša proces iskanja zaposlitve po študiju.

Pred kratkim se je po celem svetu odvil protest za podnebno pravičnost. Študenti in dijaki so ga organizirali tudi v Strasbourgu. Si se ga udeležil? Kako je bil protest sprejet s strani javnosti? Kaj pa s strani vlade?

V Strasbourgu je ta protest organizirala skupina mladih, ki se je poimenovala »youthforclimatestrasbourg«. Zaradi visoke udeležbe in odločnosti mladih, so protesti še naprej organizirani vsak petek ob 13. uri  v centru mesta. Udeležba je vsakič visoka. Lepo je videti mlade, ki so odločni in se zavedajo vpliva, ki ga lahko imajo.

Sam sem se zaradi študijskih obveznosti zaenkrat udeležil le dveh izmed teh protestov. Vesel sem bil,  da se jih ne udeležujejo le študenti in dijaki, ampak tudi otroci in starejši. Protesti so deležni velike podpore v mestu. Civilina iniciativa v Strasbourgu tudi sicer zelo močna in večinoma so ljudje zelo zavedni. O teh protestih tudi redno in obširno poročajo v medijih.

Na žalost to ne velja za vladne organe, saj (vsaj uradno) do danes ni bilo še nobenega odgovora s strani vlade. To je tudi eden izmed razlogov, da protestniki vztrajajo in ne popustijo. Organizatorji zagotavljajo, da bodo organizirali proteste vsak teden, dokler se vlada ne odzove in ne sprejme potrebnih ukrepov.

Resda ima francoska vlada trenutno veliko problemov s splošnim nezadovoljstvom prebivalcev zaradi vladne politike glede davkov, življenjskega standarda, itd. Tako so že od 17. novembra 2018 vsako soboto po vsej Franciji organizirani tudi protesti tako imenovanih »rumenih jopičev,« ki se pogosto spremenijo v nasilje, ker se jim pridružijo tudi taki, ki jim je cilj zgolj uničevanje lastnine. Kljub temu sem mnenja, da bi morala imeti zaščita okolja prioriteto pri vladnih odločitvah. Čas teče in je škoda iz dneva v dan nepopravljiva.

Vesel sem, da je vsaj v Strasbourgu prisotnost na mirnih protestih za okolje večja kot na nasilnih protestih rumenih jopičev in mislim, da bi se lahko tudi ostala mesta zgledovala po nas.

img_20190504_130301_500.jpgfotografija: osebni arhiv

Vedno več mladih se po svetu pričenja zavedati problematike onesnaževanja okolja. Tudi vedno več mest se trudi, da bi postala vedno bolj »zelena«. V Ljubljani tako vedno več ljudi uporablja mestni avtobus in velika večina košev za smeti na javnih mestih je narejena tako, da lahko posameznik loči odpadke. Kaj pa Strasbourg?

Mislim, da je Strasbourg kar se tiče varovanja okolja dokaj napreden. Mesto ima dobro organizirano mrežo avtobusov, med katerimi veliko avtobusov vozi na plin, in tramvajev, kar omogoča hiter pretok ljudi po mestu. Avtobusi in tramvaji pripadajo istemu podjetju, tako da se lahko z isto vozovnico voziš z obema. Poleg tega je Strasbourg tudi zelo prijazno mesto za kolesarje. Imamo veliko kolesarskih stez in con, ki so bodisi zaprte ali pa zelo omejene za avtomobile in kjer imajo prednost kolesarji.

Obstaja tudi dober sistem izposoje koles, kjer si lahko vsak izposodi kolo in ga vrne na katerikoli postaji – imenuje se Vélhop, princip pa je zelo podoben ljubljanskemu Biciklju. Mesto zelo spodbuja kolesarjenje in javni prevoz namesto vožnje z avtomobili.

Kar se tiče ravnanja z odpadki pa bi se lahko Strasbourg še močno izboljšal. Sicer obstaja veliko košev za smeti na javnih mestih, tako da je odpadkov po tleh relativno malo, a še vseeno preveč! Koši pa imajo le redko možnost ločevanja odpadkov.

Strasbourg spodbuja tudi lastno ekološko pridelavo zelenjave in ima zelo dobro razvit sistem družinskih vrtičkov, ki se jih lahko najame od mesta. Kljub večletni čakalni listi, je to zelo zanimiv koncept. Za samo 48€ na leto lahko družina najame del zemlje in na njem vzgaja svoje vrtnine. Osnovno vodilo pa je, da mora biti vse 100% biološko. Uporaba pesticidov in insekticidov je strogo prepovedana. Nadzor nad temi vrtički je zelo strog. Komisija večkrat na leto obišče vsak vrt in preveri, če je vse v skladu s pravili. V primeru nespoštovanja pravil, vrt odvzamejo in dodelijo naslednji družini na čakalni listi.

Kaj pa ti vsakodnevno narediš za čistejše okolje?

Kot otrok sem bil vseskozi naročen na revijo National Geographic Junior, v kateri je bilo veliko člankov o ekologiji. Poleg domače vzgoje sem se tako tudi iz teh člankov že od malih nog učil, kaj lahko posameznik naredi za boljše okolje. Lahko bi rekel, da sem odraščal z ekologijo, ki je imela vedno pomembno vlogo v mojem življenju.

Sam zelo pazim na porabo vode in energije, kar pomeni, da redno ugašam luči in elektronske naprave. Kupujem le sezonsko in lokalno. Ne kupujem nobenih izdelkov, ki vsebujejo palmovo olje. Ne jem nobenih mlečnih izdelkov in čim manj mesa. Kar se le da, kupim v trgovini ”zero-waste”, v kateri me že dobro poznajo. Vozim se skoraj izključno s kolesom. V primeru močnega dežja, grem v šolo s tramvajem. Avto uporabljam zelo redko. Poskušam kupovati čim manj novih oblačil. Oblačila, ki jih ne potrebujem več, podarim brezdomcem ali ljudem v stiski – zavržem zelo malo. Večkrat sem tudi že sodeloval pri različnih čistilnih akcijah.

Tudi naša družina ima v najemu tak vrt, kot sem omenil prej. Tam ekološko pridelamo skoraj vso zelenjavo, tako da od aprila do oktobra ne kupujemo nobene zelenjave.

Poskušam tudi spodbujati vse svoje bližnje, da počnejo enako. Trenutno tudi s sošolcem delava na projektu izgradnje mini reciklažne postaje. Več informacij o konceptu pa je dostopnih na preciousplastic.com. Stay tuned! 😉

Vedno več ljudi je pričelo živeti »zero waste« oz. se trudijo vsaj zmanjšati količino embalaže, ki jo vsakodnevno vržejo proč. V Ljubljani se je tudi odprla prva trgovina brez embalaže Rifuzl, ki med drugim ponuja tudi ekološke pridelke iz okoliških kmetij. A ker so tej pridelki pridelani ekološko in so domači, so velikokrat dražji od tistih, ki se jih dobi v trgovini, čeprav so brez embalaže. Kako ti gledaš na to? Se ti zdi to, da so izdelki brez embalaže, čeprav so dražji, dovolj, da prepričajo širšo javnost, da prične živeti bolj trajnostno?

V Strasbourgu poznam vsaj tri take trgovine. V eni izmed njih sem tudi reden kupec. Tudi Carrefour in Match, ki sta dva izmed največjih trgovcev v Franciji, sta pred kratkim začela ponujati nekatere izdelke brez embalaže in spodbujati kupce, da prinesejo lastno embalažo. Sem velik pristaš tega koncepta, saj poleg tega, da nakupi ne pomenijo nobene odpadne embalaže, pogosto tudi manj nakupimo in posledično  zavržemo tudi manj hrane.  Mislim, da bi moralo več ljudi kupovati v teh trgovinah in na tak način. Na žalost so te trgovine pogosto dražje, kar sicer ne drži za Carrefour in Match, ampak mislim, da je to majhna cena, ki jo plačamo za boljšo prihodnost. Zavedam se, da si nekateri tega ne morejo privoščiti. Ampak vsi tisti, ki pa si lahko, bi si morali bolj pogosto oz. redno.

Za zaključek pa: s čim misliš, da bi se dalo širšo javnost prepričati v to, da bi vsi pričeli živeti bolj trajnostno?

Vsakič, ko me kdo vpraša kaj takega, pomislim na izjavo Grete Thunberg, 16-letne Švedinje, ki je zaradi svojih dejanj postala obraz boja za okoljsko pravičnost: »Pravite da imate svoje otroke najrajši na svetu, hkrati pa vsak dan s svojimi dejanji uničujete njihovo prihodnost.«

Prvi korak je povečanje zavedanja ljudi na to temo. Vsak posameznik se mora zavedati, da s svojimi dejanji spreminja prihodnost in da je odločitev, ali jo spreminja na bolje ali na slabše, njegova.

Ljudje bi se morali bolj zavedati teže svojih dejanj. Veliko ljudi se še vedno vozi z avtomobili, uporablja plastiko za enkratno uporabo, prižiga kurjavo namesto da bi se topleje oblekli,  pušča prižgane luči in računalnike, ne varčuje z vodo itd., saj meni, da so sami premalo, da bi lahko naredili razliko in da ena oseba ne more ničesar spremeniti. Ampak če vsak zemljan naredi samo en majhen korak v pravo smer, je razlika ogromna.

Mislim, da se ljudje ne zavedajo moči, ki jo imajo, če se združijo. Naj kot primer navedem uporabo palmovega olja. Marsikdo si misli, da ne more nič spremeniti, saj je to naloga proizvajalca.  Ne zaveda se, da ima potrošnik največjo moč. Če bodo ljudje prenehali kupovati izdelke za enkratno uporabo, izdelke s palmovim oljem, itd., in začeli kupovati bolj trajnostne izdelke, se bodo tudi največja podjetja prisiljena prilagoditi in spremeniti svoj poslovni model.

Problem se lahko delno reši tudi z zakoni. Evropska Unija je z letom 2021 prepovedala nekatere plastične izdelke, kot so plastični jedilni pribori in slamice. Zakon je bil sprejet v Strasbourgu kot rezultat enega izmed protestov pred evropskim parlamentom, na katerem sem tudi sam sodeloval. Čeprav mislim, da bi morali to storiti že prej in da samo slamice, jedilni pribori in vrečke niso dovolj, mislim, da je to prvi korak v pravo smer. Seveda pa ostaja problem lobijev, ki take ukrepe preprečujejo.

 

2 thoughts on “STUDENTS OF… STRASBOURG

  1. Izjemno zrelo razmišljanje mladega Lana. Če bi se vsaj malo držali tega, kar je povedal, se ne bi bal za prihodnost modrega planeta. Mladi, ki tako razmišljajo, nam zagotavljajo mirnejši spanec…
    Vse čestitke mladeniču, za zelo zrel prispevek. Čutim, da je na odlični univerzi, seveda pa imata največ zaslug za takšen odnos do okolja, do narave, predvsem družinski vzorec obnašanja in vzgoja.

    Liked by 1 person

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s