Students of… Nova Gorica

Življenje in treniranje s kronično boleznijo

Endometrioza prizadane veliko žensk in s to kronično boleznijo se bori vedno več mladih deklet. Endo-borka je tudi Maša Kovač, s katero sem se pogovarjala o endometriozi, njenem vplivu nanjo ter o usklajevanju treningov twirlinga z boleznijo. Maša je 22-letna Goričanka, ki se že od malih nog ukvarja s športom. Najprej je plesala balet, nato pa se je pričela ukvarjati z baton twirlingom, saj je želela slediti sestrinim stopinjam. S twirlingom se danes ukvarja že 15 let in predstavlja večinski del njenega življenja, kar potrjujejo tudi njeni dosežki. Na svetovnem prvenstvu je osvojila 10. mesto, druga pa je bila na evropskem prvenstvu. Tekmuje tudi v paru s sestro Živo Kovač, s katero dosega odličja v svetovnem merilu – na svetovnem prvenstvu sta namreč zasedle 3. mesto, na evropskem prvenstvu pa 2. mesto.

Pravi, da je zelo trmasta, a ljudi okoli sebe ljubi z vsem srcem in zanje bi naredila vse. Dodaja pa: »Verjamem, da se vse zgodi z razlogom. In v življenju ne moreš narediti napake, ker iz vsake situacije nekaj dobiš ali pa se nekaj naučiš.«

image1
Že vrsto let treniraš twirling in se trudiš treninge usklajevati s šolanjem. Lani si študirala in trenirala, poleg tega se pa boriš tudi s kronično boleznijo. Kako ti uspeva?
Po pravici povedano, niti sama ne vem. So dnevi, ko gre vse po načrtih in se počutim zdravo in uspešno, so pa tudi dnevi, ko se počutim kot največja zguba tega sveta.
Sicer sem že od malih nog na prvo mesto vedno postavljala twirling in ne šolo, kar se je tudi poznalo pri tem, da se nism odločila za študij. To sem naredila predvsem zato, ker je v Sloveniji skoraj nemogoče biti profesionalni športnik in hkrati uspešen v študiju, še posebej pa, če treniraš dokaj nepoznan šport kot je twirling. V Ameriki je situacija popolnoma drugačna – če si twirler, dobiš štipendijo, ravno tako kot če treniraš ameriški nogomet.
A poleg treniranja, je na moje šolanje vplivala tudi endometrioza. V tistem času se tega sploh nisem zavedala, saj o endometriozi in sebi nisem vedela toliko, kot vem sedaj. Ampak vsi tisti dnevi brez energije, koncentracije in podobnih ovir so bili posledica moje bolezni. Tisto malo energije, ki sem jo imela, pa sem seveda vložila v treninge.
Mislim, da se moraš pri kroničnih boleznih naprej sprijazniti, da boš s tem moral živeti in da to sedaj predstavlja del tvojega vsakdana. Naslednji korak pa je, da se čim bolj pozanimaš o bolezni, ki jo imaš, in najdeš rešitve, ki ti pomagajo, da živiš kolkor se le da ”normalno.”
Poleg twirlinga si zelo aktivna pri ozaveščanju drugih o endometriozi in tudi sama se boriš s to boleznijo. Kako izgleda urnik profesionalnega športnika s kronično boleznijo?
Urnik športnika s kronično boleznijo izgleda tako, kot urnik zdravega športnika. Žal ko stopim na parket na tekmovanjih, sodnikov ne zanima, če se je mogoče ravno tisti dan moje telo odločilo, da bom zelo utrujena ali v bolečinah. Imam eno možnost, kot vsi ostali, in treba je stisniti zobe in se potruditi po najboljših močeh.
Moj urnik oziroma moji treningi se razlikujejo tako, da so dnevi, ko preprosto ne morem trenirati, ker utrujenost, ki jo občutimo ženske z endometriozo, ni enaka tisti, ki jo navadno občutijo ljudje. To je kronična utrujenost in ne pomaga, če narediš power nap ali pa to, da nekaj poješ. Ta utrujenost mine, ko se tvoje telo tako odloči.
Na srečo je eden najpogostejših simptomov pri endometriozi – zelo zelo močne bolečine – pri meni izginil po operaciji novembra 2017. Še vedno občasno čutim bolečino v jajčnikih, ampak v primerjavi z bolečinami, ki sem jih imela nekaj let pred operacijo, je to mala malica. Ko pa sem še imela te bolečine, seveda nisem bila zmožna treninrati, kar pomeni, da vsaj en teden v mesecu v času menstruacije nisem trenirala zaradi bolečin. In ko si športnik, je vsak tak izgubljen trening »problem«. Torej endometrioza na mene kot na športnico ni vplivala samo fizično, ampak tudi psihično, saj sem se tiste dni, ko nisem mogla treninrati, počutila pod velikim pritiskom, obupno in nesposobno.
Kako bi endometriozo opisala nekomu, ki te bolezni ne pozna?
Endometrioza je pojav tkiva z značilnostmi endometrija (sluznice maternice), ki je zunaj maternične votline. Tako kot v maternici je to tkivo podvrženo hormonskim spremembam, zato se zunaj nje odebeli, odlušči, zakrvavi, vendar ne more odtekati. To povzroča zarastline, izrastke, ciste in lokalna vnetja.
Endometrioza prizadane 1 od 10 žensk, kar pomeni 176 milijonov žensk po vsem svetu.
Najpogosteje prizadane rodila ter jajcevode, lahko pa prizadane tudi mehur, črevo in sečevode. V redkih primerih lahko pride tudi do pljuč in možganov. Deli se na štiri stopnje.
Velja za socialno bolezen saj vpliva na fizično, psihično in socialno življenje žensk.
Zdravila ni. Zato obstajajo samo načini za lajšanje simptomov, kot je operacija in hormonske tablete.
Endometrioza je več kot samo bolečine in ciste. Popolnoma prevzame tvoje življenje in te pusti v negativnem mehurčku. Da ti občutek neposposobnosti, nezadostnosti in nasploh se počutiš less of a woman.
Kaj se ti zdi, da bi kot družba lahko naredili pri ozaveščanju drugih o endometriozi in njenih posledicah?
Najprej mislim, bi morali zdravniki resneje jemati deklice in ženske, ki pridejo k njim z bolečinami, saj trenutno potrebujejo od 6 do 10 let, da diagnosticirajo endometriozo. Vsaka endo-borka je že slišala tisočkrat: »Vse je samo v tvoji glavi«, »Saj ne zgledaš bolna«,»To je samo močna menstruacija«, »To so samo močni krči, saj bo minilo«, »To je nekaj normalnega«.
Jaz sem hodila približno pol leta vsak mesec na urgenco, vedno zaradi istih bolečin in dobila vedno isto »rešitev« – nekaj proti bolečinah preko infuzije in nato so me poslali domov. Šele poleti 2015 je eden od zdravnikov na urgenci opazil, da ni normalno, da imam vsak mesec takšne bolečine in me poslal v bolnico, kjer so me diagnosticirali z endometriozo.
Mislim tudi, da je potrebno, da o endometriozi začnemo ozaveščati mlade punce po osnovnih in srednjih šolah. Da punce vidijo, da v tem niso same in da te hude bolečine niso normalne!
Je nenehna borba s to boleznijo pustila pečat tudi na tebi?

Endometrioza mi je spremenila življenje.
Najprej na slabše. In to ne samo zaradi bolečin, ampak preprosto sem postala druga oseba. Zapadla sem v vlogo žrtve in nenehno sem se prevpraševala: »zakaj jaz, zakaj jaz?«
Šele ko sem se zbudila iz igranja žrtve in ugotovila, da je to moja stvar in da lahko tako, kot sem si priklicala endometriozo, tudi pozdravim (seveda s pomočjo drugih), se je moje življenje začelo spreminjati na boljše, zelo na boljše.
Spoznala sem ogromno dobrih ljudi, ki so mi pomagali in mi odprli oči. Naučila sem se poslušati samo sebe in svoje telo. Spoznala sem, kako je res pomembno, kaj vnašamo vase – to velja za tako za hrano, kot za misli, čustva in energijo.
To je naše telo in naše življenje in mi se moremo odločiti, kaj od njega želimo – ali si želimo igrati žrtev in biti bolani, ali se pogledati v ogledalo, si prenehati lagati sami sebi in začeti s spremembami.
Vedno mi je hecno to reči, ampak hvaležna sem za endometriozo, ker brez nje ne bi bila tam, kjer sem danes.
Kaj bi svetovala nekomu, ki se morda ta trenutek bori s to boleznijo?
Ne obupaj. Najdi zdravnike, zdravilce in ljudi, ki ti verjamejo, ki te poslušajo in ti bodo pomagali, ker sama ne boš zmogla vsega.
Ampak najtežje delo je na tebi. Samo ti se lahko spremeniš, ti si gospodar svojega telesa.
In ko ti je težko, najdi kašno endo-sestro, na žalost nas je veliko, in se z njo pogovori. Lažje je govoriti z nekom, ki ve, skozi kaj se prebijaš. Nisi sama!
Nazadnje pa: imej se rada, sprejmi se in bori se do konca! Vse se zgodi z razlogom.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s