PONOS JE BOS

Zadnji mesec smo na raznih družabnih omrežjih lahko opazili, da je veliko korporacij, ki svoje izdelke oglašuje preko socialnih omrežij, svojo profilno fotografijo spremenilo v mavrično zastavo v podporo LGBTQ skupini. Pri tem si nisem mogla pomagati, da ne bi pomislila: »Je vse to zgolj marketinški trik privabljanja novih kupcev?«

Junij je tako imenovan pride month – mesec ponosa, ko naj bi se vsi pripadniki LGBTQ skupine počutili ponosne, da so to, kar so in se s tem borili proti stereotipom, ki jih na žalost še vedno obkrožajo.

Letos, ko v Evropi in Ameriki konservativna desnica pridobiva na moči in vplivu, je še posebej pomembno, da se tudi pripadniki LGBTQ skupine počutijo sprejete ter uslišane, kajti le tako bomo kot družba lahko izkoreninili sovraštvo do od sebe drugačnih.

Praznovanju meseca ponosa so se včeraj pridružili tudi v Ljubljani s Parado ponosa, na kateri se je zbralo okoli 2500 ljudi, čez teden dni pa bo parada prvič tudi v Mariboru.

Čemu pa so tovrstni dogodki sploh potrebni leta 2019? Ker se ljudje še vedno sprašujejo, zakaj ne praznujemo meseca heteroseksualnosti. Ker se tudi v 21. stoletju pripadniki LGBTQ skupine še vedno soočajo s sovražnim govorom in zatiranjem. Smo res tako sebični, da si moramo lastiti vse – tudi svobodo drugih?

Čeprav se je mesec ponosa začel z bojem proti kulturi sovraštva, svojega namena zopet ni dosegel. Kajti ljudje so odprti in sprejemajo drugačnost, dokler se drugačni od njih skrivajo v samoti in se sramujejo samih sebe. Podobno kot že velikokrat slišana fraza: »Vse lepo in prav, rad imam homoseksualce, dokler to ni moj otrok!« Znova je pride month in s tem tudi Parada ponosa namesto dialoga vzpostavila še večji prepad.

Edini, ki se meseca ponosa veselijo, pa so trgovci. Na ta račun namreč vsako leto zaslužijo milijone, s 1. julijem pa dokončno pozabijo na svoje obljube in v zasedi čakajo na naslednje leto in prežijo na novo marketinško priložnost.

Naj bo Parada ponosa ali ne, nihče se ne bi smel počutiti tako izključenega in osovraženega, da bi moral za svojo vključitev v družbo prirejati parade in proteste, še posebej pa ne zaradi nečesa tako banalnega in človeškega kot je ljubezen.