Blišč in beda

Oktober, november in december so trije meseci, ki po »ljudskem izročilu« trgovcem prinašajo največji zaslužek, ljudem pa največ zlagane sreče in praznine v denarnici. In čeprav so »prazniki,« zaradi katerih moramo nujno hiteti v trgovino, v večini zlagani in umetno narejeni, da bi ljudje lahko potešili nujo po nenehni potrošnji, so za večino ljudi »sveti« in »nepogrešljivi«.

Pa naj začnem s prvim pristnim slovenskim. In ne, s tem ne mislim dneva reformacije, temveč noč čarovnic. Ta dva praznika, ki sta po mnenju mnogih po pomembnosti primerljiva, si delita dan, le da ob dnevu reformacije ne mrzlično kupujemo kostumov in žuramo do jutranjih ur. Zato na televiziji ne vrtijo reklam s Primožem Trubarjem v glavni vlogi, otroci pa na vprašanje »Kateri praznik je 31. oktobra?« v en glas vzkliknejo: »Noč čarovnic!«

Naslednji praznik, ki se po potrošnji sveč v Sloveniji lahko kosa z ameriškim Halloweenom, je 1. november, ki naj bi bil dan spomina na mrtve. En dan v letu, ko so vsi grobovi vrhunsko spedenani, da so seveda lepši od sosedovega, ter ko pokopališča postanejo del javne razsvetljave. Že lani je javnost pretresla strašljiva številka, koliko sveč se vsako leto zavrže zaradi 1. novembra, pospremila pa jo je kampanja »Namesto sveč raje prižgite spomin.« K temu bi pa samo še dodala, da je pokopališče odprto 365 dni v letu in čeprav je 1. november namenjen spominu na preminule, to lahko storite vsak dan. Kajti če je za to, da se spomnite pokojnih, potreben dela prost dan, si le-tega ne zaslužite.

Novembra pa je še en izmed pomembnejših praznikov potrošniške družbe. Dan, ko vsi hitimo v H&M in Zaro, da si lahko za 30% manj denarja privoščimo nekaj cunjic, ki jih tako ali tako ne potrebujemo. Nekateri pa takrat celo že opravljajo svoje božične nakupe. S tem se seveda ne izognejo gneči, zagotovo pa decembra ne hitijo po trgovinah (čeprav se zdi, da je takrat v BTCju cela Ljubljana).

In potem je tu praznični december. Čas ponudb, reklam in mrzličnega nakupovanja. Novi okraski, nov jelenček za na balkon v 10. nadstropju, čeprav ga bo videl samo sosed in seveda nešteto dišečih svečk. Pa darila za družino, prijatelje, sosede… Bi znali postaviti ceno prijateljstvu? Več daš, več veljaš! Ampak satiro na stran, zmrazi me, ko je zunaj 20 stopinj, v trgovini pa že prodajajo božične lučke.

Vsako leto božič preskoči en mesec in ozračje se vsako leto malo segreje. In mogoče prav zaradi tega vedno več pozabljamo na tisto, kar je res pomembno. Namesto narodne zgodovine praznujemo ameriški praznik, namesto obujanja spominov in mirnega pogovora s svojci vročično prižigamo sveče in pomanjkanje topline in ljubezni kompenziramo s kupovanjem dragih daril. Blišč in beda, ki ju vsak dan živimo. To je življenje!