Je trud vedno dovolj?

Ekologija, recikliranje in zero waste stil življenja – s temi pojmi se srečujem vsak dan in verjamem, da nisem edina, ki ji je vsa ta zgodba s plastiko začela rahlo presedati.

Naj se hitro popravim, preden komu naraste pritisk – menim, da je pomembno ljudi ozaveščati o okoljskih problemih in mislim, da lahko vsak posameznik pri tem stori veliko. Tudi sama na blogu redno pišem o temah, ki se tičejo ekološke krize in na socialnih omrežjih redno delim not so fun facts o plastiki in okolju. O tem pišem in se izobražujem, ker mi je mar in ker me ta tematika dejansko zanima. A bojim se, da ogromno informacij naleti na zaprta vrata predvsem zaradi svoje množičnosti.

Ja, strinjam se, da je potrebno nekaj storiti glede trenutne situacije onesnaženja na našem planetu, a ne za vsako ceno. Verjamem, da se ljudje trudijo spremeniti svoje navade in verjamem, da jim ni vseeno, vsaj veliki večini ne. A vsa ta zgodba z recikliranjem in zmanjševanjem odpadkov je prišla do te točke, ko je ljudem pričelo enostavno presedati. Je prav, da čutiš krivdo, ko kupiš v plastično folijo ovit paket jabolk? Ja in ne. Človek, ki kupi takšen s plastiko oplemeniten izdelek, je to storil zaradi nekega razloga. Je bil morda cenejši, bolj praktičen, bolj kvaliteten? Vsak potrošnik ima izbiro, kaj bo kupil. Če bo na voljo deset vrst jabolk, se bo najverjetneje odločil na podlagi zgornjih kriterijev. Če bi bila pa na voljo zgolj ena ali dve vrsti jabolk, ki ne bi bile zapakirane, bi izbral eno izmed dveh. In tako se vrtimo v začaranem krogu – potrošnik kupuje, kar mu je ponujeno, ponudnik pa prodaja, kar potrošnik kupuje.

Sem stroga zagovornica tega, da naj vsak pomaga po svojih zmožnostih. V baru zavrneš slamico, a vseeno ješ meso? Super! V trgovino hodiš s svojo vrečko, a si ne moreš privoščiti nakupovanja v trgovini brez embalaže? Odlično, sva že dva! Ja, strinjam se, da so potrebne drastične spremembe, da rešimo planet. In čeprav smo ljudje bitja, ki rada pomagamo, imamo še raje, da do rešitev pridemo sami, brez da bi nas kdo na vsakem koraku priganjal.

In tako so vodilna podjetja, predvsem v prehrambeni industriji, odkrila, kako lahko potrošnike napeljejo na to, da nezavedno izberejo njihove dražje izdelke. Seveda, kdo pa se ne bi poslužil rešitve, če bi mu bila ponujena na pladnju? In ta »rešitev« se imenuje greenwashing. Samo zato, ker nekje na embalaži piše »eko«, še ne pomeni, da je boljše za okolje in če je tetrapak zelene ali rjave barve, še ne pomeni, da je biorazgradljiv. Majhni triki na katere nasedajo milijoni in jaz nisem nobena izjema.

Ampak od vse te zgodbe je pomembno to, da smo poizkusili storiti spremembo, čeprav neuspešno. In če takšne majhne spremembe pričnemo uvajati v vsakodnevno rutino, bo kmalu vidna velika sprememba. Ni nam treba vseh svojih prihodkov investirati v zero waste življenje in ni treba čez noč postati vegani. Pomagajmo po svojih zmožnostih in poskusimo informirati ljudi okoli sebe. Ali nas bodo poslušali? To ni naša stvar. Mi smo svoje naredili in to je vse, kar šteje.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s