DELO V SREDIŠČU PLASTIKE

Že lani so evropski poslanci sprejeli prepoved pribora za enkratno uporabo, plastičnih vatiranih palčk, slamic in plastičnih palčk za mešanje. Ta prepoved naj bi pričela veljati z letom 2021, kar je veliko prej kot si mislimo. Seveda si brez teh izdelkov večina izmed nas z lahkoto predstavlja svoj vsakdan. Preprosto te artikle zamenjamo z njihovimi alternativami: plastičen pribor za navadnega ali lesenega, slamice uporabimo jeklene ali papirnate ter namesto plastičnih vatiranih palčk kupimo papirnate. Naša življenja torej niso odvisna od teh produktov, zato nam prepoved uporabe le-teh ne pomeni izgube, temveč smo je celo veseli. Tega pa žal ne morejo trditi vsi.

Letos poleti sem nekaj tednov kot študentsko delo pomagala v skladišču enega največjih distributerjev plastičnih izdelkov v Sloveniji. Ko sem prvič klicala za delo, še nisem vedela, kako ogromen in dobičkonosen dejansko ta posel je in kot aktivistka za čistejše okolje sem imela veliko pomislekov, še preden sem sploh začela z delom. Že samo prvi dan je skozi moje roke šlo okoli 6000 paketov pribora za enkratno uporabo in z vsako napolnjeno škatlo sem imela slabšo vest. Počutila sem se sokrivo. Čeprav se ne spomnim, kdaj sem nazadnje jedla s piknik priborom za enkratno uporabo ali pila iz plastičnega lončka, sem se počutila del problema.

IMG_20190626_125614.jpg

Dnevi so minevali in plastika je postala del mojega vsakdana. Nič več nisem potiho zajokala, ko sem zapečatila še eno škatlo in tudi štela nisem več. Proti koncu dela pa sem dobila čisto nov pogled na svet plastične industrije. Od plastičnega pribora živijo cele družine, ki bodo s prepovedjo izgubile ne zgolj svoj posel in službo, temveč tudi svoj glavni vir preživetja. Vsi delavci v skladišču, vozniki in računovodje, ki z opravljanjem svojega dela ne želijo škodovati svetu, temveč zgolj preživeti, bodo skoraj čez noč ostali na cesti. Tudi sama sem zaradi plastične industrije zaslužila in še vedno me peče vest, čeprav se tolažim, da sem opravljala delo kot vsako drugo. Denar je denar, ne glede na to od kod pride, mar ne? Sem mar tudi jaz del problema, proti kateremu se tako vneto borim?

Čeprav se na prvi pogled zdi tako, tudi v tem primeru ni vse črno-belo. Poleg plastičnega pribora in slamic sem se vsak dan srečevala z vedno več papirnatimi slamicami, bio razgradljivimi krožniki, papirnatimi kozarci in lesenim piknik priborom. Mislim, da za plastično industrijo še ni prepozno, da se preusmeri v trgovanje z okolju prijaznejšimi izdelki. Na ta način pa ne bo zgolj svojih služb rešilo tisoče ljudi, temveč bo rešen tudi naš planet.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s